Obrekovanje

In Martinovo je mimo. Prireditev je konec, mlado vino pa že na voljo v prodajalnah. Od 11.11. ob 11:11 minut pa vse tja do 12.11., konkretno čez polnoč, je bilo mogoče na Trgu svobode štajerske prestolnice videti vse od malih v plenice povitih pavžev, preko razigrane študentarije, prijateljev, sodelavcev in naključnih mimoidočih, pa vse tja do seniorskih gospodov in gospa, ki so se prišli segreti na to največjo slovensko prireditev na Martinovo. Žlahtne kapljice se je kar trlo, iz kotlov je dišalo prijetno sladkano kuhano vino, iz ust mimoidočih pa (žal) zaseka in čebula. Štajerskih 7 (8, 9, 10...hk!) je preko narodnozabavnih komadov stopnjevalo vzdušje vse tja do hitov iz 80ih, odpeli so celo nekaj modernejših komadov iz 90ih. Žal so ob 8. uri zvečer zaključili s prepevanjem, a kdo bi jim zameril - saj so na odru stali praktično ves popoldan pa vse tja do večera. Ljudi se je dobesedno trlo in pijano zaletavanje je bilo zato skorajda nemogoče. Tu in tam je sceno kazila kakšna zlomljena steklenica vina, izbruhan sendvič ali amoniakova lužica v temačnem vogalu. Zanimivo je, da so bili včeraj čez dan Štajerci v velikem številu odsotni iz službe (na službeni poti, na bolniški in podobno), da so se lahko pojavili na Martinovanju. Morda so odsotni tudi dan po dogodku, ko se clean s cleanom zbija in maček v tigra prelevi.

Bilo je veselo, debelo, zdaj pa nazaj na delo.

Neverjetno! V centru Maribora se nahaja Prva varna hiša za moške v Sloveniji.

V teh toplih novembrskih dnevih nas je presenetilo nekaj, kar smo pričakovali komaj čez dve leti, namreč na območje Štajerske so se že začeli seliti tigrasti komarji.

Kako prepoznamo tigrastega komarja?

Tigrasti komar meri od 2-10 mm in se od navadnega komarja, ki ga poznamo pri nas, razlikuje predvsem po belih prograh na črnih nožicah (po katerih je dobil tudi ime) in po velikosti, saj je malenkost manjši kot navadni komar. Po mnenju urednikov seznama invazivnih vrst sodi zaradi potenciala prenašanja nalezljivih bolezni med 100 najresnejših invazivnih vrst na svetu s stališča človeka.

Nevarnosti okužbe z virusi

Tigrasti komar je v svojem naravnem območju razširjenosti prenašalec vročice denga, eksperimentalno pa so dokazali tudi, da lahko v njegovem telesu preživi več drugih vrst virusov. Leta 2007 je bilo v Italiji blizu 200 primerov okužbe z virusom čikungunja, ki se je na ljudi prenesel s pikom tigrastega komarja, kar je prvi primer okužbe s tem virusom izven tropskih krajev. Tigrasti komar izvira namreč iz JV Azije, leta 2004 pa so ga prvič opazili v okolici Trsta. Od takrat se zaradi podnebnih sprememb in segrevanja ozračja seli vse bolj proti severu.

Tigrasti komarji napadajo v roju, njihovi piki pa so zelo boleči. Mesto pika ponavadi tudi precej oteče, pikajo pa predvsem podnevi.

Previdnostni ukrepi

Tigrasti komar zaenkrat še ni prenašalec nalezljivih virusov kot je recimo gripa (vsaj ne v Evropi), vendar se to lahko hitro spremeni. Strokovnjaki odsvetujejo, da puščate kjerkoli doma ali v okolici stati vodo dlje časa (recimo vodo za zalivanje rož), saj tigrasti komarji odlagajo ličinke ravno v takšnih vlažnih predelih (tudi v lužah, škafih, podstavkih za rože, ipd.). V nasprotnem primeru priporočajo, da te predele ustrezno zavarujete proti dostopu komarjev (recimo pokrijete mesto stoječe vode s tanko mrežico).

Z zavestnim pristopom k temu problemu lahko število tigrastih komarjev pri nas precej znižamo, če že ne iztrebimo.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Tigrasti_komar

Očitno so tudi policisti brez denarja, saj so si na avtomobil nalepili nalepko Radia City, ki se je delila voznikom na večjih križiščih v Mariboru. Radio City obljublja tistemu, ki bo prepoznal svojo registrsko številko na radiu in imel na avtu nalepljeno omenjeno nalepko, polnih 100 €.

Kot ponavadi sem tudi v zadnjem mesecu, ko se vsebina v slovenskih medijih vrti okoli predvolilnih kampanj, bolj pozorna na medijske vsebine, ki se tičejo le-teh. Moram priznati, da se mi zadnje čase politika vse bolj upira, članke in prispevke na televiziji vedno opazujem z določeno mero skeptičnosti. Nekdo bi rekel temu poklicna deformacija (študij Medijskih komunikacij, kjer so nas učili o taktikah, zarotah in do občinstva krutih marketinških prijemih), drugi bi rekli, da 'pač nisem za to'. Ne glede na to, kakšen je moj odnos do politike in oglaševalskih strategij, pa lahko odkrito in brez zadržkov povem naslednje.

V časopisu Večer sem zasledila intervju s kreativnim direktorjem neke oglaševalske agencije. Vedoč, da gre za zanesljivi vir informacij o strategijah volilnih kampanj, sem se odločila prebrati celotni intervju. Med branjem mi je intervjuvanec prav prirasel k srcu, predvsem zaradi načina izražanja in teoretične podlage, na kateri gradi svoje teze, dokler intervjuja nisem prebrala do konca. Del zadnjega odstavka, kjer intervjuvanec komentira celostno podobo oglaševalskih kampanj, se glasi:

»...naše stranke s floskularnimi nesmisli trajno podcenjujejo slovensko javnost in tudi neskončne možnosti tržnega komuniciranja. Razen stranke Zares, ki ima zelo domiselno, lucidno in zame relevantno kampanjo.«

Tako je. Naš kredibilni vir informacij iz zakulisja volilnih kampanj se je odločil, da bo zadnjo misel zaključil z mnenjem, da ima stranka Zares zanj relevantno kampanjo. Če ne drugega, pa vsaj dovolj relevantno, da je edina, ki jo je omenil v intervjuju.

Nočem sugestij, nočem letakov, promocijskih daril, kapic, blokcev, kulijev, majčk in zastavic, nočem nobenega darila od kandidatov, hočem samo enakovrednost v medijskem prostoru, kjer se ti kandidati predstavljajo. Strokovnjaki naj bodo nevtralni, kandidati naj se predstavljajo kakor se želijo, jaz pa se bom že sama odločila, koga bom volila.

Zgodilo se je kakšen mesec nazaj (bi govorila o tem že prej, pa sem nekako upala, da bom tisto noč potlačila v podzavest). Na spletu sem naletela na letak za zabavo v portoroškem Tivoliju. Na njem sta bila omenjena dva super house DJ-ja, ime zabave je bilo Salome party, na sliki pa fotka Salomejke. Ker sva s fantom ravno tiste dni nameravala obiskati slovensko obalo, sva se odločila, da greva pogledat – misleč, da greva na house party, kjer bo med drugim še Salome.

Opazovanje
V večernih urah sva si privoščila par koktejlčkov in se odločila, da se iz Pirana sprehodiva peš do Portoroža, kjer bova pokukala, kaj se dogaja v Tivoliju. Ker je bila terasa diskoteke od zunaj videti precej polna, sva šla do vhoda in plačala 13 € vstopnine. Drago, ampak očitno se splača.

Takoj za tem nama je v roko nekdo potisnil nek promocijski paketek. Pospravila sem ga v torbico, odšla naprej in naročila pijačo ter se sprehodila do terase na cigaret. Tam je bilo precej več ljudi, med drugim tudi Naske, njegova Sara iz Big Brotherja, nekje se je sprehajala celo Salome. Zanimivo. Bova spila še kakšno pijačko, mogoče pa se napolni in bodo ljudje začeli plesat.

Preblisk
Čez par petevrskih nulatriintrideset pivičk sva bila že omotična in se odločila, da greva na plesišče kljub temu, da je zdaj tam plesalo komaj deset ljudi. Glasba je bila super in vzdušje je bilo vedno boljše, dokler … Na odrčku za plesalke se je nenadoma pojavila striptizeta in se začela vrteti okoli svoje 'štange'. Pogledala sem fanta in videla, da mu situacija sicer ne odgovarja, a se kljub temu odločila, da pogledava predstavo do konca. Oblačil je bilo vedno manj, golote pa vedno več. Navkljub vsemu sva tik pred odstranitvijo zadnjega kosa oblačila odvihrala na teraso. Očitno se nihče od naju ni počutil ravno...normalnega. Na terasi sem srečala znanko, ki nama je povedala, da je bila striptizeta pravzaprav moški, operiran v žensko.

Spoznanje
Sredi pogovora o šokantnem dogodku se nam je pridružil precej zgovoren mladenič. Pogovor je stekel brez da bi se sploh konkretno predstavili, potem pa mojemu fantu rekel: ej, ti si pa luškan, veš? Ker sva bila s fantom preveč šokirana, da bi kaj rekla, je mladenič nadaljeval svoj verbalni napad in me začel spraševati, če si ga lahko izposodi. Samo za kakšno urco, je rekel. Fantu je bilo dovolj. Šel je po še eno pivo in na stranišče. Ko je prišel nazaj, mi je povedal, da ga je na stranišču ustavil nek transvestit in ga želel zvabiti na samo. Pobrskala sem po torbici in si ogledala paketek, ki sem ga dobila pri vhodu. Noter sta bila dva kondoma in paket vazelina. Potem je prišla mimo Salome in končno se mi je posvetilo, da sva se znašla na gejevski zabavi in da se nikomur niti ne sanja, da sva heteroseksualca.

Zagovarjanje
Mladenič zraven naju je vse bolj rinil v mojega fanta, začel je celo komentirati njegovo konstitucijo in mu z dlanjo likati srajčko. V evforiji zagovarjanja svoje spolne usmerjenosti je prišlo mimo neko dekle in se želelo vključiti v pogovor. Potem je pogledalo mene in mojega fanta in vprašala, kaj iščeva. Rekla sva, da nič, ker sva se že našla. Očitno namiga ni razumela, saj je mislila, da iščeva še en par, s katerim bova preživela večer. Ko sva rekla, da sva midva pač midva in je to to, je rekla…ja kaj pa potem delata tukaj? Pogovor je trajal še par minut, potem pa sva se s fantom odločila, da greva raje domov. V tistem trenutku se je zabava končala in vsi obiskovalci so šli za nama ven iz diskoteke. Spet se nisva mogla izogniti pogovoru z zgovornimi mimoidočimi, zato sva ostala še par minut. Ko je nekdo želel telefonsko, je bila to pika na i in odpravila sva se peš proti domu.

Odrešenje
Po poti sva bila oba precej zgovorna – končno sva se lahko iz srca nasmejala vsemu, kar sva videla. Pa ne zato, ker bi imela kaj proti homoseksualcem, ampak zato, ker sva se dobesedno ujela v mrežo homoseksualnih, svingerskih in transvestitskih posebnežev. Ne glede na to, kako so bili odprti in prijazni, so bili čez ves večer tudi precej vsiljivi. Nihče namreč ni vedel, da nisva z istim namenom tam kot ostali.

Naslednji dan sva bila srečna, da je vse to za nama in se odločila, da bova naslednjič pri izbiri zabave mnogo bolj previdna. Nimam popolnoma nič proti gejem, imam pa nekaj proti temu, da nikjer jasno ne piše, kdaj in kje je zabava namenjena njim.

Kot vsako leto, sem tudi letos imela zanimivo prigodo z istrsko kobilico. Spomnimo se, kako je bilo lani, ko se je nekje na poti do juga Istre kobilica na slovenski strani meje s Hrvaško pripopala na avtomobilsko ogledalo in se dobesedno prešvercala na Hrvaško stran.

Letos je bila situacija malce drugačna, namreč s kobilico (tokrat res enormno) letos ni bilo soočenja iz oči v oči. Nanjo sem naletela namreč v njenih zadnjih zdihljajih in več kot očitno je, da se je ujela med pločevino in sprednjo lučjo avtomobila, zapletla s krili in tragično končala na levi sprednji luči Mazde 3.

Sem se pa letos zato spoprijateljila z novim čudesom, ki mu pravimo rogač. Do 8cm velik hrošček je skoraj vsak večer neutrudno lezel po palmi, se s svojimi dolgimi, tankimi nožicami oprijemal palminih nitk in na koncu skoraj vedno izgubil ravnotežje ter padel na tla. Po večih neuspelih poskusih ugibanja, kaj rogač sploh išče na drevesu, sem se odločila, da mu prihranim muke in ga postavim kar na vrh palme na list. Rogač je po stebelcu odpeketal do lista, vendar mu sila teže ni pustila, da se tam tudi ohrani. Z vso svojo težo je padel direktno na beton. Po par sekundah nezavesti je začel po kafkasto migat z nožicami, saj je pristal na hrbtu. Ker se ni mogel obrnit, sem mu pomagala. Potem je obstal. Kaj za vraga išče na drevesu, sem si mislila. ideja je bila, da se hrani z mravljami, zato sem ga prijela in odnesla do bližnje mravljinčaste promenade. Namesto, da bi kakšno mravljico pojedel, so se te spravile na njega in ga začele gristi. Presneto, kaj ta žival v življenju sploh počne?!

In ker mi ni uspelo dognati bistva obstoja tega hroščka, sem ga spet položila pod palmo in do konca počitnic v istrskem Rovinju vsak dan znova opazovala, kako mukoma pleže po steblu palme. Se povzpne, pa spet pade. Povzpne in pade.

Precej sizifovsko, a? :)

Kar se tiče slovenske glasbe, je ta skupina po mojem mnenju ena izmed zelo redkih glasbenih skupin v Sloveniji, ki dvigujejo ugled naše male državice. Ker je izvajalce zelo težko videti v živo, samo za vas izpostavljam datum 5.7., ko jih bo mogoče poslušati v Celju (Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje).

Tisti, ki skupino že malce poznate, poznate verjetno le album Tribute to Vain, ki je nastal kot memorandum na misteriozno utopitev nekega študenta Akademije za likovno umetnost. Ta je spesnil nekaj zelo kvalitetnih besedil, iz katerih je potem skupina Silence po njegovi smrti ustvarila ta album. Znano je tudi to, da Silence sodelujejo z Laibach, zato vas istočasno vabim tudi na koncert Laibach v okviru Festivala Lent, ki bo v ponedeljek, 7.7.08 na Glavnem odru ob Dravi.

Enjoy. I know I will :)