Obrekovanje

DR. DANILO TRK
Pred 30 leti je na II. gimnaziji maturiral tudi dr. Danilo Trk, prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Zdru%u017Eenih narodih, %u010Dlovek, ki je s svojim delom Slovenijo popeljal v Varnostni svet, trenutno prvi svetovalec generalnega sekretarja OZN Kofija Anana za politi%u010Dne zadeve. V Organizacijo zdru%u017Eenih narodov je pri%u0161el po dolgoletnem sodelovanju v gibanjih, klubih, delovnih skupinah in komisijah Zdru%u017Eenih narodov, vse od gimnazijskih let do leta 1992, ko je od%u0161el v New York.

Verjetno so se vam prebudili spomini, ko ste prestopili prag na%u0161e %u0161ole.

Seveda. Na tej %u0161oli sem maturiral pred 30 leti. To je zelo dolga doba in %u010Dlovek seveda marsikaj pozabi, toda so stvari, ki jih ne pozabi%u0161, in so stvari, ki jih %u010Dez 30 let bolje razume%u0161. Zdi se mi, da je obdobje srednje %u0161ole pomembno med drugim tudi zaradi odlo%u010Danja za poklicno usmeritev. Mi smo takrat v glavnem %u017Ee vedeli, kak%u0161ne stvari koga od nas zanimajo, torej, kaj bo kdo od nas posku%u0161al v %u017Eivljenju po%u010Deti, mene je diplomacija zanimala %u017Ee takrat. Bil sem med aktivnimi %u010Dlani v klubu OZN, ki je takrat deloval na tej gimnaziji in je bil v tistih %u010Dasih precej popularen. Takrat je bilo precej manj mednarodnih stikov kot danes, danes ve%u010D potujemo, veliko ve%u010D je neposrednih kontaktov.

Dodal bi nekaj splo%u0161nega: pri vsem tem, kar je zna%u010Dilno za gimnazijsko %u017Eivljenje, ko %u010Dlovek spoznava nove stvari, ko dolo%u010Da svoje interese, ko si nekako po%u010Dasi za%u010Denja ustvarjati predstavo, kaj ga v %u017Eivljenju zanima, je najpomembneje, da se oblikuje nekaj, kar bi imenoval moralni in intelektualni kompas. V tistih letih, vsaj v mojem primeru in v primeru ljudi, ki jih poznam, je bilo tako. %u010Clovek dobi ob%u010Dutek, kaj je prav in kaj ni, in to je najpomembneje. Iz tistih %u010Dasov sem si zapomnil dva pregovora: "Errare humanum est", "Motiti se je %u010Dlove%u0161ko". drugega pa sem na%u0161el v nekem u%u010Dbeniku matematike: "Ne boj se in ne sovra%u017Ei." To je zame izredno pomembno. %u010Clovek se mora po mojem mnenju z vsemi stvarmi spopadati brez strahu. Seveda pa strah nastopa ponavadi skupaj s sovra%u0161tvom. Tisti, ki bolj sovra%u017Eijo, se bolj bojijo. In to je recimo zelo lepo povezano z matematiko, ki prestra%u0161i dijake in jo potem sovra%u017Eijo. Uporabnost tega moralnega na%u010Dela je namre%u010D splo%u0161na. Upam, da imate tudi vi svoja spoznanja te vrste.

Omenili ste, da je takrat na %u0161oli deloval tudi OZN klub. Kaj vas je tako pritegnilo v tem kro%u017Eku?

V tistem %u010Dasu je bila to prilo%u017Enost, da so dijaki, ki jih je ta stvar zanimala, spoznali Zdru%u017Eene narode nekoliko bolj podrobno. To je bil %u010Das, ko so Zdru%u017Eeni narodi bili prakti%u010Dno edina mednarodna organizacija. Evropska unija je bila takrat %u0161e na za%u010Detku, Svet Evrope ni bil posebno razvit, takratna Jugoslavija ni bila %u010Dlanica Sveta Evrope. OZN je bila pravzaprav edina multilateralna ustanova, ki je imela programe in tako vsebino, da smo lahko rekli, da je tudi "na%u0161a" organizacija, po drugi strani je bilo zanimanje za politi%u010Dna dogajanja veliko. %u0160lo je za %u010Das vietnamske vojne in ogromne mobilizacije javnega mnenja po svetu proti vietnamski vojni, ki je povzro%u010Dila veliko zanimanja za mednarodna vpra%u0161anja.

%u017De takrat se mi je zdela zelo zanimiva osnovna ideja Zdru%u017Eenih narodov. Zdru%u017Eeni narodi so izredno ambiciozna organizacija. Njeni cilji so izredno te%u017Eko uresni%u010Dljivi, temeljijo na predpostavki, da lahko vse dr%u017Eave na svetu sodelujejo v doseganju ne%u010Desa skupnega. Dr%u017Eav je veliko, imajo zelo razli%u010Dne probleme, zelo razli%u010Dne interese, ideja vsesplo%u0161nega usklajevanja je izredno ambiciozna ideja. Druga%u010De je na primer v neki skupini dr%u017Eav, ki je manj%u0161a in je nastala zato, ker so njihovi interesi sorodni, kot je na primer prvotna EU. In meni se je zdelo vznemirljivo prav to, da imajo Zdru%u017Eeni narodi tako ambiciozne cilje in programe.

Ste se razen tega, da ste aktivno sodelovali v klubu OZN, ukvarjali %u0161e s %u010Dim?

%u010Clovek je na gimnaziji razmeroma malo %u010Dasa. Veste, %u0161tiri leta, to ni veliko %u010Dasa. V %u017Eivljenju je tako, da na za%u010Detku %u010Das te%u010De po%u010Dasi, %u010Dim starej%u0161i ste, tem hitreje, in zdi se, da se vse skupaj %u017Ee tudi kon%u010Duje.

V tistih %u010Dasih je bilo izredno v modi smu%u010Danje, tako, kot je najbr%u017E %u0161e danes. Svetovni pokal je bil v %u0161estdesetih letih v izrazitem vzponu, Killy je bil velik heroj prav v obdobju, preden smo za%u010Deli obiskovati gimnazijo, potem so bili tu njegovi nasledniki, zlasti francoska smu%u010Darska %u0161ola (Jean Noel Augert, Patrick Russell ...). Vsi smo navijali za Francoze in bili proti Avstrijcem. Razen