Obrekovanje

In Martinovo je mimo. Prireditev je konec, mlado vino pa že na voljo v prodajalnah. Od 11.11. ob 11:11 minut pa vse tja do 12.11., konkretno čez polnoč, je bilo mogoče na Trgu svobode štajerske prestolnice videti vse od malih v plenice povitih pavžev, preko razigrane študentarije, prijateljev, sodelavcev in naključnih mimoidočih, pa vse tja do seniorskih gospodov in gospa, ki so se prišli segreti na to največjo slovensko prireditev na Martinovo. Žlahtne kapljice se je kar trlo, iz kotlov je dišalo prijetno sladkano kuhano vino, iz ust mimoidočih pa (žal) zaseka in čebula. Štajerskih 7 (8, 9, 10...hk!) je preko narodnozabavnih komadov stopnjevalo vzdušje vse tja do hitov iz 80ih, odpeli so celo nekaj modernejših komadov iz 90ih. Žal so ob 8. uri zvečer zaključili s prepevanjem, a kdo bi jim zameril - saj so na odru stali praktično ves popoldan pa vse tja do večera. Ljudi se je dobesedno trlo in pijano zaletavanje je bilo zato skorajda nemogoče. Tu in tam je sceno kazila kakšna zlomljena steklenica vina, izbruhan sendvič ali amoniakova lužica v temačnem vogalu. Zanimivo je, da so bili včeraj čez dan Štajerci v velikem številu odsotni iz službe (na službeni poti, na bolniški in podobno), da so se lahko pojavili na Martinovanju. Morda so odsotni tudi dan po dogodku, ko se clean s cleanom zbija in maček v tigra prelevi.

Bilo je veselo, debelo, zdaj pa nazaj na delo.

Neverjetno! V centru Maribora se nahaja Prva varna hiša za moške v Sloveniji.

Zgodilo se je kakšen mesec nazaj (bi govorila o tem že prej, pa sem nekako upala, da bom tisto noč potlačila v podzavest). Na spletu sem naletela na letak za zabavo v portoroškem Tivoliju. Na njem sta bila omenjena dva super house DJ-ja, ime zabave je bilo Salome party, na sliki pa fotka Salomejke. Ker sva s fantom ravno tiste dni nameravala obiskati slovensko obalo, sva se odločila, da greva pogledat – misleč, da greva na house party, kjer bo med drugim še Salome.

Opazovanje
V večernih urah sva si privoščila par koktejlčkov in se odločila, da se iz Pirana sprehodiva peš do Portoroža, kjer bova pokukala, kaj se dogaja v Tivoliju. Ker je bila terasa diskoteke od zunaj videti precej polna, sva šla do vhoda in plačala 13 € vstopnine. Drago, ampak očitno se splača.

Takoj za tem nama je v roko nekdo potisnil nek promocijski paketek. Pospravila sem ga v torbico, odšla naprej in naročila pijačo ter se sprehodila do terase na cigaret. Tam je bilo precej več ljudi, med drugim tudi Naske, njegova Sara iz Big Brotherja, nekje se je sprehajala celo Salome. Zanimivo. Bova spila še kakšno pijačko, mogoče pa se napolni in bodo ljudje začeli plesat.

Preblisk
Čez par petevrskih nulatriintrideset pivičk sva bila že omotična in se odločila, da greva na plesišče kljub temu, da je zdaj tam plesalo komaj deset ljudi. Glasba je bila super in vzdušje je bilo vedno boljše, dokler … Na odrčku za plesalke se je nenadoma pojavila striptizeta in se začela vrteti okoli svoje 'štange'. Pogledala sem fanta in videla, da mu situacija sicer ne odgovarja, a se kljub temu odločila, da pogledava predstavo do konca. Oblačil je bilo vedno manj, golote pa vedno več. Navkljub vsemu sva tik pred odstranitvijo zadnjega kosa oblačila odvihrala na teraso. Očitno se nihče od naju ni počutil ravno...normalnega. Na terasi sem srečala znanko, ki nama je povedala, da je bila striptizeta pravzaprav moški, operiran v žensko.

Spoznanje
Sredi pogovora o šokantnem dogodku se nam je pridružil precej zgovoren mladenič. Pogovor je stekel brez da bi se sploh konkretno predstavili, potem pa mojemu fantu rekel: ej, ti si pa luškan, veš? Ker sva bila s fantom preveč šokirana, da bi kaj rekla, je mladenič nadaljeval svoj verbalni napad in me začel spraševati, če si ga lahko izposodi. Samo za kakšno urco, je rekel. Fantu je bilo dovolj. Šel je po še eno pivo in na stranišče. Ko je prišel nazaj, mi je povedal, da ga je na stranišču ustavil nek transvestit in ga želel zvabiti na samo. Pobrskala sem po torbici in si ogledala paketek, ki sem ga dobila pri vhodu. Noter sta bila dva kondoma in paket vazelina. Potem je prišla mimo Salome in končno se mi je posvetilo, da sva se znašla na gejevski zabavi in da se nikomur niti ne sanja, da sva heteroseksualca.

Zagovarjanje
Mladenič zraven naju je vse bolj rinil v mojega fanta, začel je celo komentirati njegovo konstitucijo in mu z dlanjo likati srajčko. V evforiji zagovarjanja svoje spolne usmerjenosti je prišlo mimo neko dekle in se želelo vključiti v pogovor. Potem je pogledalo mene in mojega fanta in vprašala, kaj iščeva. Rekla sva, da nič, ker sva se že našla. Očitno namiga ni razumela, saj je mislila, da iščeva še en par, s katerim bova preživela večer. Ko sva rekla, da sva midva pač midva in je to to, je rekla…ja kaj pa potem delata tukaj? Pogovor je trajal še par minut, potem pa sva se s fantom odločila, da greva raje domov. V tistem trenutku se je zabava končala in vsi obiskovalci so šli za nama ven iz diskoteke. Spet se nisva mogla izogniti pogovoru z zgovornimi mimoidočimi, zato sva ostala še par minut. Ko je nekdo želel telefonsko, je bila to pika na i in odpravila sva se peš proti domu.

Odrešenje
Po poti sva bila oba precej zgovorna – končno sva se lahko iz srca nasmejala vsemu, kar sva videla. Pa ne zato, ker bi imela kaj proti homoseksualcem, ampak zato, ker sva se dobesedno ujela v mrežo homoseksualnih, svingerskih in transvestitskih posebnežev. Ne glede na to, kako so bili odprti in prijazni, so bili čez ves večer tudi precej vsiljivi. Nihče namreč ni vedel, da nisva z istim namenom tam kot ostali.

Naslednji dan sva bila srečna, da je vse to za nama in se odločila, da bova naslednjič pri izbiri zabave mnogo bolj previdna. Nimam popolnoma nič proti gejem, imam pa nekaj proti temu, da nikjer jasno ne piše, kdaj in kje je zabava namenjena njim.

Kot vsako leto, sem tudi letos imela zanimivo prigodo z istrsko kobilico. Spomnimo se, kako je bilo lani, ko se je nekje na poti do juga Istre kobilica na slovenski strani meje s Hrvaško pripopala na avtomobilsko ogledalo in se dobesedno prešvercala na Hrvaško stran.

Letos je bila situacija malce drugačna, namreč s kobilico (tokrat res enormno) letos ni bilo soočenja iz oči v oči. Nanjo sem naletela namreč v njenih zadnjih zdihljajih in več kot očitno je, da se je ujela med pločevino in sprednjo lučjo avtomobila, zapletla s krili in tragično končala na levi sprednji luči Mazde 3.

Sem se pa letos zato spoprijateljila z novim čudesom, ki mu pravimo rogač. Do 8cm velik hrošček je skoraj vsak večer neutrudno lezel po palmi, se s svojimi dolgimi, tankimi nožicami oprijemal palminih nitk in na koncu skoraj vedno izgubil ravnotežje ter padel na tla. Po večih neuspelih poskusih ugibanja, kaj rogač sploh išče na drevesu, sem se odločila, da mu prihranim muke in ga postavim kar na vrh palme na list. Rogač je po stebelcu odpeketal do lista, vendar mu sila teže ni pustila, da se tam tudi ohrani. Z vso svojo težo je padel direktno na beton. Po par sekundah nezavesti je začel po kafkasto migat z nožicami, saj je pristal na hrbtu. Ker se ni mogel obrnit, sem mu pomagala. Potem je obstal. Kaj za vraga išče na drevesu, sem si mislila. ideja je bila, da se hrani z mravljami, zato sem ga prijela in odnesla do bližnje mravljinčaste promenade. Namesto, da bi kakšno mravljico pojedel, so se te spravile na njega in ga začele gristi. Presneto, kaj ta žival v življenju sploh počne?!

In ker mi ni uspelo dognati bistva obstoja tega hroščka, sem ga spet položila pod palmo in do konca počitnic v istrskem Rovinju vsak dan znova opazovala, kako mukoma pleže po steblu palme. Se povzpne, pa spet pade. Povzpne in pade.

Precej sizifovsko, a? :)

Kar se tiče slovenske glasbe, je ta skupina po mojem mnenju ena izmed zelo redkih glasbenih skupin v Sloveniji, ki dvigujejo ugled naše male državice. Ker je izvajalce zelo težko videti v živo, samo za vas izpostavljam datum 5.7., ko jih bo mogoče poslušati v Celju (Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje).

Tisti, ki skupino že malce poznate, poznate verjetno le album Tribute to Vain, ki je nastal kot memorandum na misteriozno utopitev nekega študenta Akademije za likovno umetnost. Ta je spesnil nekaj zelo kvalitetnih besedil, iz katerih je potem skupina Silence po njegovi smrti ustvarila ta album. Znano je tudi to, da Silence sodelujejo z Laibach, zato vas istočasno vabim tudi na koncert Laibach v okviru Festivala Lent, ki bo v ponedeljek, 7.7.08 na Glavnem odru ob Dravi.

Enjoy. I know I will :)

A ni prepovedano zapeljati čez polno črto na nasprotni vozni pas in parkirati? Policija si lahko očitno dovolijo veliko več kot mi, navadni smrtniki.

Sram jih bodi...

Za koga in zakaj je postavljena ta rampa? :)))

V današnjem Večerovem intervjuju s Stojanom Auerjem nisem mogla mimo nekega stavka, ki ga je izrekel. Bi ga dobesedno skopirala sem, ampak ima presneta spletna stran www.vecer.si članke plačljive (to najverjetneje zato, da kdo še sploh kupi časopis). V glavnem, Stojan najprej skritizira našega vrlega mariborskega župana Franca Kanglerja in na koncu doda še pikantno izjavo, da češ - 'če bi njega tako izžvižgali na otvoritvi Ljudskega vrta, bi se pa ja počasi zamislil!' Nočem niti vedet, kakšne politične igrice se gredo tile svetniki in župani med seboj, lahko pa podam svoje mnenje.

Kamen na kamen - Maribor

Dejstvo je, da vsake toliko slišim kakšno kritiko glede našega župana Kanglerja. Bolj kot kaj drugega, se vse vrti okoli denarja (in politike - pa saj vemo, da gresta z roko v roki?). Ljudje so s situacijo v Mariboru vedno bolj nezadovoljni. Vozniki osebnih avtomobilov dobesedno karamboliramo svoja vozila, ko se vozimo skozi mesto. Vsekakor so k temu zelo pripomogli Dars, Nigrad, Gratel in gradbena podjetja, ki nam razbijajo ceste in za seboj puščajo neoznačene decimetrske luknje na cestah. Ampak to seveda ni vse. Maribor je dobesedno preplavljen z gradbišči, obvozi, tablami in vsem, kar spada zraven, kar seveda ni nujno le slabo, saj to pomeni, da se zadeva vsaj nekam premika. Po drugi strani pa so novogradnje (recimo pri Pekarni), še vedno prazne. Cene novih stanovanj so za povprečno plačo v družini nedvomno previsoke. Gradimo, gradimo in gradimo, denarja pa od nikjer.

Druga stvar je Betnava. Zraven prelepega Betnavskega gozda se v tem trenutku gradi obsežno blokovsko naselje. Na tem območju že stoji hotel in nekaj drugih podjetij, vendar nas najhujše še čaka. Kaj se bo čez par let zgodilo z Betnavskim gozdom preko ceste tega enormnega naselja v gradnji, si lahko le mislimo.

Župan je nedostopen

V Mariboru se zadnje čase dogaja veliko stvari, ampak žal nobena zasluga tukaj ne gre županu, ampak posameznikom, podjetjem in organizacijam, ki te dogodke organizirajo. Downhill, koncert RadiaCity, mestne tržnice, Magdalena, koncert RSI, streetball v centru...to so le nekatere prireditve, ki bi ob večji participaciji občine v preteklih tednih lahko delovale veliko širše. Namesto tega se na vsaki (oz. bolje rečeno le nekaterih) prireditvah za 2 minuti na odru pojavi podžupan Verlič, ki najprej opraviči župana, pove dve-tri besede in se poslovi. Nekje sem celo prebrala, da se moraš za obisk pri županu najaviti vsaj 3 tedne prej, pa še to te pošljejo k podžupanu. Župan je torej takorekoč za malega mariborskega meščana - nedostopen.

Kaj se bo v prihodnje obljubljalo mariborskim meščanom, me sploh ne zanima. Kanglerjevih praznih izjav o tem, kako se bodo trudili...in kako si prizadevajo...in kako je nekdo drug kriv za nekaj...in da bodo dali vse od sebe... ...imamo Mariborčani že dovolj. Če se zadeve ne bodo hitro spremenile, bodo ljudje vse bolj nezadovoljni in bodo na otvoritvi naslednje velike zadeve v Mariboru ne samo izžvižgali župana, ampak mu verjetno v glavo celo vrgli kakšen paradajz. Ali celo dva.

Mariborska Qlandija ali taborski Europark ima ravno toliko domišljije, da so se odgovorni za grafično podobo plakatov, s katerimi oglašujejo dogodke v tem nakupovalnem centru, odločili v oglasnih sporočilih uporabiti kar sličice iz iStock photo. Ampak namesto, da bi sličice kupili, so vzeli praktično kart tiste, ki so zaščitene z avtorskim znakom tega portala.

Kako lahko v poplavi oglaševalskih agencij in posameznikov z ustreznim znanjem grafičnega oblikovanja na vratih v ta center izberejo ravno tistega, ki se mu še sanja ne, kako se stvari grafično izpelje do konca, mi še zdaj ni jasno.

Kaj je to družino pripravilo do tega, da so pokazali svoje ritke? Napiši najbolj izviren odgovor na to vprašanje in mi polepšaj dan :)