Kot ponavadi sem tudi v zadnjem mesecu, ko se vsebina v slovenskih medijih vrti okoli predvolilnih kampanj, bolj pozorna na medijske vsebine, ki se tičejo le-teh. Moram priznati, da se mi zadnje čase politika vse bolj upira, članke in prispevke na televiziji vedno opazujem z določeno mero skeptičnosti. Nekdo bi rekel temu poklicna deformacija (študij Medijskih komunikacij, kjer so nas učili o taktikah, zarotah in do občinstva krutih marketinških prijemih), drugi bi rekli, da 'pač nisem za to'. Ne glede na to, kakšen je moj odnos do politike in oglaševalskih strategij, pa lahko odkrito in brez zadržkov povem naslednje.
V časopisu Večer sem zasledila intervju s kreativnim direktorjem neke oglaševalske agencije. Vedoč, da gre za zanesljivi vir informacij o strategijah volilnih kampanj, sem se odločila prebrati celotni intervju. Med branjem mi je intervjuvanec prav prirasel k srcu, predvsem zaradi načina izražanja in teoretične podlage, na kateri gradi svoje teze, dokler intervjuja nisem prebrala do konca. Del zadnjega odstavka, kjer intervjuvanec komentira celostno podobo oglaševalskih kampanj, se glasi:
»...naše stranke s floskularnimi nesmisli trajno podcenjujejo slovensko javnost in tudi neskončne možnosti tržnega komuniciranja. Razen stranke Zares, ki ima zelo domiselno, lucidno in zame relevantno kampanjo.«
Tako je. Naš kredibilni vir informacij iz zakulisja volilnih kampanj se je odločil, da bo zadnjo misel zaključil z mnenjem, da ima stranka Zares zanj relevantno kampanjo. Če ne drugega, pa vsaj dovolj relevantno, da je edina, ki jo je omenil v intervjuju.
Nočem sugestij, nočem letakov, promocijskih daril, kapic, blokcev, kulijev, majčk in zastavic, nočem nobenega darila od kandidatov, hočem samo enakovrednost v medijskem prostoru, kjer se ti kandidati predstavljajo. Strokovnjaki naj bodo nevtralni, kandidati naj se predstavljajo kakor se želijo, jaz pa se bom že sama odločila, koga bom volila.
 Kar se tiče slovenske glasbe, je ta skupina po mojem mnenju ena izmed zelo redkih glasbenih skupin v Sloveniji, ki dvigujejo ugled naše male državice. Ker je izvajalce zelo težko videti v živo, samo za vas izpostavljam datum 5.7., ko jih bo mogoče poslušati v Celju (Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje).
Tisti, ki skupino že malce poznate, poznate verjetno le album Tribute to Vain, ki je nastal kot memorandum na misteriozno utopitev nekega študenta Akademije za likovno umetnost. Ta je spesnil nekaj zelo kvalitetnih besedil, iz katerih je potem skupina Silence po njegovi smrti ustvarila ta album. Znano je tudi to, da Silence sodelujejo z Laibach, zato vas istočasno vabim tudi na koncert Laibach v okviru Festivala Lent, ki bo v ponedeljek, 7.7.08 na Glavnem odru ob Dravi.
Enjoy. I know I will :)
A se kdo slučajno ne strinja z njim? :)
Kot ponavadi, sem včeraj spet vklopila tv ob 8h zvečer, da bi videla, kdo bo Bizovičarjev in Zrnčev gost v nedeljskem 'Notr padu'. Standardni proces je, da voditelja zapojeta pesem, v kateri na kratko opišeta gosta, v ozadju pa se istočasno pojavi faca iz zakulisja. Dokler nista omenila imena, sploh nisem vedela, kdo je na zaslonu! Dese že tako dolgo nisem videla, da je enostavno nisem prepoznala.
Lado se je ves čas trudil, da bi iz Dese izvlekel njene najtemnejše skrivnosti, ki smo jih kaj hitro spoznali (tisti, ki smo o teh prej bore malo vedeli). Omenjena je bila depresija, poroka z ruskim opernim pevcem (nekaj v zvezi z vizo) in njena prekomerna teža, vendar so vse opazke prihajale direkt iz Ladovih zapiskov, ki se jih je voditelj držal ko pijanec plota, saj se niti po očitni nerodni situaciji in Desinem prezirajočem pogledu ni oddaljil od predpisanih tem pogovora.
Voditelja nikakor nista uspela vzpostaviti kontakta (kot recimo prejšnji teden s Pahorjem ali kakšno pozabljeno Verbotnovo), vendar ju to ni ustavilo pred furanjem oddaje po urniku in predpisih (z izjemo gosta presenečenja, nekoga iz socialnega življenja gosta - tokrat je bil samo eden in za spremembo celo nekdo pomemben).
Vmes se je pojavil celo satiričen Zrnčev prispevek, kjer je ta predstavil vse možne 'diete', med drugim tudi bulimijo in anoreksijo. Boga Desa...
Omenit je treba še piđama party, kjer se Lado v ženski preobleki zaljubi v Deso (yeah right...in your dreams, maybe). Sta voditelja morda pričakovala, da se bo Desa oblekla v tangice in nedrček in jima zaplesala?!
Da ne omenim včerajšnjega glasbenega gosta Trkaja, ki je po domače povedno 'kr nekaj'...ne vem, če je še komu drugemu razen Teje Haver uspelo iz popolnega niča narediti medijsko skolobocijo in priti celo v to oddajo (bog ve, kdo je komu plačal za nastop) oz. v Tejinem primeru lani celo na Emo.
Včerajšnja oddaja je bil res polom, to smo opazili vsi, ki vsake toliko vsaj pokukamo, kaj se dogaja v tej nedeljski oddaji.
Fuj Lado, fuj!
(p.s.:Lado: a si se že naučil hitro prebrat 'komunikološke novičarske zvrsti' ali se ti še vedno zatika?:).)
Prednovoletni čas je čas obdarjevanja, radosti, ljubezni, praznovanja in hkrati tudi čas največjih nategov. Čas, ko nas mediji prisilijo v nakup kičarij, ki jih sploh ne potrebujemo.
Letos smo žrtve nove prefriganosti, namreč naši euri so blazno podobni bosanskim markam, tajskim bahtam, italijanskim liram, dolarskim centom in pfeningom, ki jih goljufi podtikajo nevednežem ne da bi ti pravzaprav prepoznali razliko med denarjem, kaj šele vrednostjo tega denarja, ki je mnogo manjša od tiste, s katero jo zamenjujejo.
O nategu s kovanci so se razpisale Finance. Tuji kovanci, ki so podobni našim, zgledajo takole: Zato vas opozarjam, bodite previdni in dobro poglejte vsak €, vsak cent, ki ga dobite v roko.
Maribor je doživel šok. V noči na soboto se je pred kavarno/restavracijo/barom T-Club, bivšim Trustom v Mariboru, zgodil umor 28-letnega nogometnega navijača skupine Viole Maribor. Varuhi reda in miru so že priprli nekaj osumljencev, vendar ime morilca še ni znano.
Zanimivo je dejstvo, da je na spletni strani Trusta, kjer drugače redno osvežujejo napovednik dogodkov, še vedno mogoče opaziti napovednik, kar pomeni, da bo program v prihodnjem mesecu očitno nemoteno potekal, ali pa še niso uspeli zbrisati programa ali objaviti sožalja do preminulega. No, lokal je vsaj zaenkrat še zaprt.
Ob iskanju odzivov javnosti na dogodek sem na spletni strani kluba pobrskala po forumu in našla nič drugega kot 'spam'. Očitno stran že dolgo več ne deluje. Se je pa mnogo študentov o tej temi razpisalo na forumu fakultete FERI.
Incidenti pred slovenskimi diskotekami in lokali se kar vrstijo in kaznivim dejanjem ni videti konca ne kraja. Najprej Lipa, potem Global, Tolmin in drugi lokali po Sloveniji, v Mariboru in okolici pa še Yucatan, Samsara, Extreme in sedaj še Trust.
V zadnjem letu in pol so stvari šle nedvomno predaleč in iluzorno bi bilo v tem sestavku najti razlog za tovrstne izbruhe jeze med današnjo mladino. Lahko samo upamo, da bo lastnike lokalov, ki najemajo redarsko službo, same redarje, prestopnike, očividce in naključne mimoidoče srečala pamet, da bodo v prihodnosti v primeru takšne nezgode reagirali hitreje ali jo celo preprečili.
Ampak to bo pa treba it gledat :) Epeefovcem je uspelo organizirat soočenje predsedniških kandidatov prav na njihovi mariborski fakulteti EPF na Razlagovi 20, predavalnica B in sicer ta ponedeljek, 15.10.07 ob 11:00. Govori se, da so celo vsi potrdili, da pridejo ;)
Check it out!
Pa smo se premaknili na ulice. Nič več kavic v fancy kavarni s kolegico na čveku, nič več pijančevanja v študentskem klubu, nič več brezbrižnega pohajkovanja po 'diskotekah'. Preseljeni smo na cesto in -bog nam pomagaj- izgledamo kot klošarji. Presneti zakon!, bi rekli nekateri. Drugim nam je pač vseeno, če si prižgemo čik na cesti, doma ali kjerkoli drugje, kjer je dovoljeno, ali pa ni, pa pač nihče ne gleda..od 5. avgusta oz. začetka veljave zakona o protimorilstvu, pardon.. protikadilstvu, se pač zatečemo tja, kamor se smemo in če nam je, tudi to pravilo prekršimo. Zakaj? Ker smo končno v enem košu zbrani ljudje vseh krogov, strok, izobrazb in kadilskih navad, ki se nam jih pogosto pač ne da upoštevat.
In kje točno se zdaj, ko je stopil v veljavo ta zakon, direktorji, hkrati tudi strastni kadilci, na lovu za novimi strankami in pogodbami, z drugimi direktorji, tudi kadilci, dobivajo? Na terasi?
Pa bog ne daj, da bi kdo rekel...pa so nam vzeli vse, kar smo imeli. Imamo natanko dve možnosti:
1. se prilagodimo
2. se ne prilagodimo, torej jeb*** zakon in kadimo kjer hočemo in po možnosti še plačamo
...in spet dobra stran zakona: spoznavanje ljudi, neznancev, poslovnežev, bodočih strank, partnerjev in vsega živega ravno tam, kjer se nikoli nismo pojavili: pred lokali, v parku, na klopci, pred shoppingcentrom in NE V NJEM!!!
|
RSS Feed
