Obrekovanje

Ko mi v First Life postane dolgčas, obiščem Second Life. Pa ne samo zato, ker ne bi imela kaj za početi, ampak zato, ker se tudi tam dogajajo prave pravcate obrekovalske dogodivščine. Odločila sem se, da jih nekaj delim z vami.

Najprej posnetek iz časa, ko sem bila še začetnica. V preoblačenju svojega avatarja sem po nesreči nekam založila hlače ravno na otoku s čevlji. Z golo ritjo sem se odločila, da najprej poiščem primerno obutev in se nato odpravim poiskat še hlače.

Ko sem našla primerno obutev in končno našla hlače, sem naletela na vrsto zastonjskih fancy oblekic in nisem si mogla kaj, da se ne bi malo ustavila. Po dolgem času sem izbrala zlato maturantsko oblekico (na sliki druga spodaj) in jo pridno shranila v mapico z oblekicami. Nikoli ne veš, kje te sreča čaka. :)

Nekje vmes sem zašla na Mature otok (za odrasle), ki se imenuje World of Sex. Res, da mojega fanta ni bilo nikjer blizu in da so me tam pričakala precej mikavna dekleta, vendar sem se odločila, da si otok ogledam le na hitro in se odpravim drugam. Nekam, kjer dobim kaj zastonj.

Žal neuspešno. Ti dve mrcini sta bili na žalost predragi za mojo popolnoma prazno Lindensko denarnico, zato sem se odločila, da si ju ogledam zelo na hitro in se odpravim iskati srečo drugam.

Ker sem od iskanja primernega otoka bila že precej utrujena, sem sedla na sedežno garnituro v bližini in čakala, da se mi kdo pridruži na čveku. Ker je bila po Second Life ura že krepko čez polnoč, sem žal ostala sama. Ta čas sem izkoristila za počitek in relaksacijo.

Naslednji dan sem šla ponovno malo v 'lajf' in obiskala otok, kjer sem naletela na oglas za ameriškega predsedniškega kandidata Barracka Obamo. Zanimivo, kje vse se politiki oglašujejo. Zakaj tega še ne delamo v Sloveniji?

Potem me kar nekaj časa ni bilo v Second Life. V First Life so bili prazniki in s fantom sva se odpravila na potovanje po Italiji. Rim, Neapelj, Sorrento, Vezuv, Vatikan...vse lepo in prav, dokler ni prišel zadnji dan, ko je bilo treba it domov. S solzicami v očeh sem gledala skozi okno in si mislila...ko bi se le lahko vrnila nazaj za vsaj še kakšen dan in si bolje ogledala Pantheon, ki me je tako navdušil.

Ob vrnitvi domov sem hitro prižgala računalnik. Ko sem vstopila v Second Life, sem se odločila, da obiščem nov otok in naletela na zgradbo, v kateri so bili stebri popolnoma podobni tistim iz rimskega Pantheona! Unbelievable!

Z nasmeškom na ustih sem se odklopila iz Second Life-a, ugasnila računalnik in zaspala sladko kot še nikoli.





a5b202b2ea3c2f3942ed1a7aeca791cb

V današnjem Večerovem intervjuju s Stojanom Auerjem nisem mogla mimo nekega stavka, ki ga je izrekel. Bi ga dobesedno skopirala sem, ampak ima presneta spletna stran www.vecer.si članke plačljive (to najverjetneje zato, da kdo še sploh kupi časopis). V glavnem, Stojan najprej skritizira našega vrlega mariborskega župana Franca Kanglerja in na koncu doda še pikantno izjavo, da češ - 'če bi njega tako izžvižgali na otvoritvi Ljudskega vrta, bi se pa ja počasi zamislil!' Nočem niti vedet, kakšne politične igrice se gredo tile svetniki in župani med seboj, lahko pa podam svoje mnenje.

Kamen na kamen - Maribor

Dejstvo je, da vsake toliko slišim kakšno kritiko glede našega župana Kanglerja. Bolj kot kaj drugega, se vse vrti okoli denarja (in politike - pa saj vemo, da gresta z roko v roki?). Ljudje so s situacijo v Mariboru vedno bolj nezadovoljni. Vozniki osebnih avtomobilov dobesedno karamboliramo svoja vozila, ko se vozimo skozi mesto. Vsekakor so k temu zelo pripomogli Dars, Nigrad, Gratel in gradbena podjetja, ki nam razbijajo ceste in za seboj puščajo neoznačene decimetrske luknje na cestah. Ampak to seveda ni vse. Maribor je dobesedno preplavljen z gradbišči, obvozi, tablami in vsem, kar spada zraven, kar seveda ni nujno le slabo, saj to pomeni, da se zadeva vsaj nekam premika. Po drugi strani pa so novogradnje (recimo pri Pekarni), še vedno prazne. Cene novih stanovanj so za povprečno plačo v družini nedvomno previsoke. Gradimo, gradimo in gradimo, denarja pa od nikjer.

Druga stvar je Betnava. Zraven prelepega Betnavskega gozda se v tem trenutku gradi obsežno blokovsko naselje. Na tem območju že stoji hotel in nekaj drugih podjetij, vendar nas najhujše še čaka. Kaj se bo čez par let zgodilo z Betnavskim gozdom preko ceste tega enormnega naselja v gradnji, si lahko le mislimo.

Župan je nedostopen

V Mariboru se zadnje čase dogaja veliko stvari, ampak žal nobena zasluga tukaj ne gre županu, ampak posameznikom, podjetjem in organizacijam, ki te dogodke organizirajo. Downhill, koncert RadiaCity, mestne tržnice, Magdalena, koncert RSI, streetball v centru...to so le nekatere prireditve, ki bi ob večji participaciji občine v preteklih tednih lahko delovale veliko širše. Namesto tega se na vsaki (oz. bolje rečeno le nekaterih) prireditvah za 2 minuti na odru pojavi podžupan Verlič, ki najprej opraviči župana, pove dve-tri besede in se poslovi. Nekje sem celo prebrala, da se moraš za obisk pri županu najaviti vsaj 3 tedne prej, pa še to te pošljejo k podžupanu. Župan je torej takorekoč za malega mariborskega meščana - nedostopen.

Kaj se bo v prihodnje obljubljalo mariborskim meščanom, me sploh ne zanima. Kanglerjevih praznih izjav o tem, kako se bodo trudili...in kako si prizadevajo...in kako je nekdo drug kriv za nekaj...in da bodo dali vse od sebe... ...imamo Mariborčani že dovolj. Če se zadeve ne bodo hitro spremenile, bodo ljudje vse bolj nezadovoljni in bodo na otvoritvi naslednje velike zadeve v Mariboru ne samo izžvižgali župana, ampak mu verjetno v glavo celo vrgli kakšen paradajz. Ali celo dva.

Tako, pa smo preživeli še drugi dan 10. Magdalence. Najprej na enem predavanju (tistem o dokumentarcih), potem v avli Narodnega doma - shopping for design books (letos odnesla domov skoraj 500-stransko knjigo Illustration Now vol.2 za hudičevih 28€-yipee!!), potem smo šli malo po razstavah prijavljenih del (kompletna ocena 6/10), na kavici in druženju s kolegico iz gimnazije v Baristi, zvečer na fashion show (moj prvi in najverjetneje zadnji na takšnem nivoju - ala čakanje 1 uro na začetek), potem je pa itak že bil partee v Gustafu in henganje od enega konca Pekarne do drugega.

Z modno revijo 'Zaveži' v Hladilnici kolegica Nena, ki je modna kreatorka, ni bila preveč zadovoljna. Zato tudi mi nismo bili. No, pa tudi cote so bile bolj tak. Je pa bilo kar nekaj ljudi - verjetno zato, ker je bil istočasno eno nadstropje nižje techno party :P

Nekje med DoodleEarth delavnico risanja na enormni papir in vhodom v Gustaf: analiziranje nove grafične podobe Laško piva: spiješ eno, dve...pa si že fejst pameten :)

Takoj za Psycho-path na odru Gustafa DJ Branski - veri veri gud elektronik mjuzik :) Mu dovolim, da nas še kdaj obišče :)

Hepi Magdalena pipl: nekateri hepi zaradi pivičke, drugi so ravnokar prejeli klic iz Magdalenine pisarne, naj se udeležijo zaključne prireditve, ker bodo prejeli eno izmed nagrad. No, Bagole*mi ni uspelo dobiti v objektiv. Saj zdaj menda že vsi vemo, da bo pobral par nagradic?

*Bagola = Aljoša bagola, letošnji predsednik žirije Slovenskega oglaševalskega festivala in hkrati dobitnik nagrade SOF, večkratni finalist in zmagovalec na Magdaleni, kreativni direktor velecenjene agencije Pristop. Fajn dečko, ampak knock knock - Magdalena je namenjena mladim in neuveljavljenim, ne pa tistim, ki že 10 let pobirajo nagrade iz vseh festivalov!!!

Druženje z LeeLee in ostalo ekipo organizatorjev festivala:

Evo, to je to, ostalo žal ni za javnost :)

Letos so nas sponzorji sicer založili s pivom Laško, ampak žal Light verzijo, ki ima 'samo' 3 % alkohola. Za večino je bilo to dovolj. Za nas, Štajerce, niti ne. Na srečo smo se spomnili in šli na par pijačk v MC-ja, kjer smo pozdravili še dobre stare face in si že 10ič ogledali mojo razstavico ilustracij (tiste z vici in prikupnimi ekastimi človečki:).

Danes sledi zaključna prireditev v Narodnem domu (malo zajebancije, potem pa resni del - podelitev nagrad standardnim prejemnikom), potem pa spet druženje v Pekarni. JuhuHuUu! Kot da še imamo kaj energije :)

Florina in Mestna občina Maribor sta se očitno končno odločila, da bosta poskrbela za podobo našega malega mesteca. V mariborskem Mestnem parku so izčrpali vso vodo iz ribnika v bližini Akvarij - terarija. Najbrž bodo ribnik obnovili in vanj naselili nove ribice, račke in druge živalice.

Med tem pa naš prelep Mestni park krasijo bagri in montažne pregrade. Kaj č'mo, itak smo v Mariboru že popolnoma asimilirani na gradbišča blokovskih naselij, nakupovalnih kompleksov, križišč in Gratelovih lukenj. Toliko o morebitni prestolnici kulture.

Bliža se poletje in kmalu se bo vsa pozornost preusmerila v vašo debelo rit. Na fitnesu je vedno večja gužva, v Hoferju pa vedno manj dietnih izdelkov, ker ste jih seveda vse že vi pokupili. Ste na točki, kjer mislite, da boste v dveh mesecih izgubili deset kilogramov. Žal se krepko motite.

Ampak - zakaj se odrekati hamburgerjem in krompirčku, kokicah ob večernem filmu, čipsu in smokijih ob kozarčku dobrega vina ali bog ne daj - krepko obloženi pici na bone? Če želite shujšati, sledite tem napotkom:

1. Hamburger ni prepovedan. Ampak namesto kruha uporabite riževe vaflje, namesto pleskavice pa sojin polpet. Dodajte malo svežih bučk, malo žličko kečapa, rezinico lahkega sira in dober tek!

2. Začnite telovadit in utrjevat mišice. Kjerkoli, kadarkoli. Ni nujno, da grete na fitnes in za to povrh še mastno plačate - uporabite pripomočke, ki jih imate doma. Če nimate uteži, dvigujte stol. Če nimate steperja, plešite na disko glasbo. Delajte trebušnjake, sklece, počepe in tecite ob 2h zjutraj, ko vas nihče ne vidi. S kapuco na glavi (da se ne prehladite).

3. Pozabite na sedenje pred televizijo. Na sedežno garnituro si namestite blazine, ki bodo preprečile nemoteno, ležerno poležavanje. Sedite na stolu in med sedenjem stiskajte ritne mišice. Tako bo vaša rit vedno bolj čvrsta in privlačna.

4. Pojdite v naravo, recimo v Betnavski gozd in si zadajte nalogo, da boste ob tem naredili nekaj zase in hkrati opravili družbeno koristno delo. V Betnavskem gozdu je polno smeti, ki čakajo, da jih nekdo pospravi. Zadajte si nalogo, da boste ta oseba vi in pospravljajte tako dolgo, dokler ne zabrišete vseh sledov človeške nemarnosti.

5. In še zadnji nasvet - pijte vodo. Z vodo se vaše telo čisti, vse manj vam bo krulilo, pa še 'kul' boste izpadli, ko boste v lokalu naročili flašo iz plastenke.

Sploh pa, zakaj bi to počeli samo pred poletjem in ne kar celo leto? Le tako se boste lahko srečni in zdravi tuširali 2x/dan, hodili na stranišče vsakih 25 minut in nosili bele hlače ter vsakič, ko se boste hoteli vsesti, pazili, da se ne umažejo.

Govori se, da se bodo tudi v Mariboru v kratkem uvedle varne točke, ki so zamisel organizacije UNICEF.

Projekt je v slovenski prestolnici že v teku, gre pa za to, da se v mestu določi varne točke, kamor se lahko mladi v primeru stiske ali ogroženosti kadarkoli zatečejo.

Varne točke so lahko karkoli - recimo sedeži mladinskih organizacij, info točke, lekarne, sedeži institucij, ipd. Varne točke morajo biti razporejene po celem mestu, mlade pa se o njih informira preko raznoraznih brošur in drugih oglasnih sredstev.

O varnih točkah so obveščene vse policijske postaje v mestu, prav tako pa tudi Center za socialno delo, ki to delo takoalitako že opravlja.

Kdaj bo sistem varnih točk tudi v Mariboru vzpostavljen, še ni znano, vendar odgovorni za to (neuradno sta to Urad za mladino Mestne občine Maribor in Mestni Mladinski Svet Maribor) predvidevajo, da bi se naj projekt izvedel v roku parih mesecev. Upamo, da uspešno.

Res je. Circus Safari se nezakonito oglašuje s plakati, nalepljenimi na ograje in menda celo na drevesa! Ali je to res potrebno? Da sploh ne omenim odnosa cirkusa do živali, s katerimi uprizarjajo predstave. Se morajo zdaj spraviti še na drevesa?!

Je oglaševanje šlo tako daleč, da je za to, da si opažen, potrebno poseči po nezakonitih taktikah? A ni dovolj že to, da je Maribor preplavljen s takoimenovanimi grafiti, ki to sploh niso?! Ali ni dovolj že to, da na cesti več ni preglednosti, ker kamorkoli pogledaš, stoji nek tovornjak, polepljen z oglasnimi sporočili? Ali ni dovolj že to, da vsakič, ko zazvoni stacionarni telefon, vnaprej vemo, da gre za anketo?

Vandalizem in oglaševanje očitno nimata meja. Ali pa meje niso jasno začrtane?

'Alo, alo jebemti mater'

Točno to je rekla ena izmed žrtev novinarskega nasilja v Sloveniji. Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Govorim o prispevku iz oddaje SVET na Kanalu A* (*Prispevek si lahko ogledate tukaj: klik).

Že sam naslov prispevka je sporen, saj se glasi: "S pištolo na novinarsko ekipo", kar sploh ni res. 

Tam živeči Romi naj bi se bili spravili nad ekipo s kamenjem in jim grozili pištolo - ampak zakaj je to omenjeno povsod, nikjer pa ne vidimo, kaj se je res zgodilo? Kamenje leti kr nekam in več kot očitno je, da je bilo mogoče metanje kamenja v smeri proti avtomobilu interpretirati kot grožnja novinarski ekipi.

V prispevku se pojavljajo simboli, ki asociirajo na nasilje (recimo nož na tleh), s čimer želijo avtorji prispevka manipulirati gledalca in v njem vzbuditi občutek, da je bila ekipa ogrožena. Verjamete? Jaz ne.

Potem novinarji razglabljajo, da Romi na spornem območju niso želeli dati izjave. Kaj je narobe s tem, če nekdo noče pred kamero? Zakaj vsak odziv 'brez besed' novinarji predstavijo kot 'nam ni želel zaupati' in s tem asociirajo na to, da je izprašani želel nekaj prikriti, kar sploh ni res?

Kdo točno je komu tukaj grozil? Je nož, ki so ga novinarji našli na tleh (če ga niso sami tja nastavili) - grožnja? Je mogoče besedna zveza 'alo, jebemti mater' grožnja? Mislim, da temu ni tako.

Kar zamislimo si situacijo, kjer se novinarji vtikujejo v naša življenja, vdirajo v naše domove, nam pod nos tišijo mikrofone, kljub temu, da smo jim že povedali, da ne bomo dali izjave. Bi kdo reagiral drugače? Predstavljam si sebe v tej situaciji. Že zdavnaj sem novinarju/ki stisnila focn in to objavila na blog.

Ekipa je želela posneti prispevek, vendar jim to praktično sploh ni uspelo. Dobili niso niti ene izjave od tam živečih Romov! Vendar ekipa se je znašla - odšli so par kilometrov stran k drugi družini Romov, ki se je iz spornega kraja izselila in pobrali izjavo od tam živeče matere. Tam so dramatično uprizorili način življenja te družine in to je to.

Poleg tega v oddaji SVET niso sami izobraženi novinarji, so le posamezniki, ki delujejo v medijih, t.i. novinarji komercialne oddaje SVET na komercialni televiziji Kanal A v rokah komercialnega monopolista iz tujine - PRO PLUS. Glavna voditelja, Lili Žagar in Marko Potrč (po izobrazbi zdravstveni tehnik), sta med oddajo SVET v pogovoru z gosti pogosto vsiljiva, se ne odmakneta od zastavljene teme in znata biti skrajno nestrokovna. Da ne govorim o njuni slovnici in nezmožnosti gladkega branja novic.

Že samo dejstvo, da sta oba glavna voditelja te oddaje par, pove vse. To niso poročila, oddaja ni kredibilna, kredibilni niso niti voditelji oddaje niti njihovi prispevki.

Če ste drugačnega mnenja, bom zelo vesela kritične debate.

Kaj je to družino pripravilo do tega, da so pokazali svoje ritke? Napiši najbolj izviren odgovor na to vprašanje in mi polepšaj dan :)