Očitno so tudi policisti brez denarja, saj so si na avtomobil nalepili nalepko Radia City, ki se je delila voznikom na večjih križiščih v Mariboru. Radio City obljublja tistemu, ki bo prepoznal svojo registrsko številko na radiu in imel na avtu nalepljeno omenjeno nalepko, polnih 100 €.

 
 

Kot ponavadi sem tudi v zadnjem mesecu, ko se vsebina v slovenskih medijih vrti okoli predvolilnih kampanj, bolj pozorna na medijske vsebine, ki se tičejo le-teh. Moram priznati, da se mi zadnje čase politika vse bolj upira, članke in prispevke na televiziji vedno opazujem z določeno mero skeptičnosti. Nekdo bi rekel temu poklicna deformacija (študij Medijskih komunikacij, kjer so nas učili o taktikah, zarotah in do občinstva krutih marketinških prijemih), drugi bi rekli, da 'pač nisem za to'. Ne glede na to, kakšen je moj odnos do politike in oglaševalskih strategij, pa lahko odkrito in brez zadržkov povem naslednje.

V časopisu Večer sem zasledila intervju s kreativnim direktorjem neke oglaševalske agencije. Vedoč, da gre za zanesljivi vir informacij o strategijah volilnih kampanj, sem se odločila prebrati celotni intervju. Med branjem mi je intervjuvanec prav prirasel k srcu, predvsem zaradi načina izražanja in teoretične podlage, na kateri gradi svoje teze, dokler intervjuja nisem prebrala do konca. Del zadnjega odstavka, kjer intervjuvanec komentira celostno podobo oglaševalskih kampanj, se glasi:

»...naše stranke s floskularnimi nesmisli trajno podcenjujejo slovensko javnost in tudi neskončne možnosti tržnega komuniciranja. Razen stranke Zares, ki ima zelo domiselno, lucidno in zame relevantno kampanjo.«

Tako je. Naš kredibilni vir informacij iz zakulisja volilnih kampanj se je odločil, da bo zadnjo misel zaključil z mnenjem, da ima stranka Zares zanj relevantno kampanjo. Če ne drugega, pa vsaj dovolj relevantno, da je edina, ki jo je omenil v intervjuju.

Nočem sugestij, nočem letakov, promocijskih daril, kapic, blokcev, kulijev, majčk in zastavic, nočem nobenega darila od kandidatov, hočem samo enakovrednost v medijskem prostoru, kjer se ti kandidati predstavljajo. Strokovnjaki naj bodo nevtralni, kandidati naj se predstavljajo kakor se želijo, jaz pa se bom že sama odločila, koga bom volila.

 
 

Zgodilo se je kakšen mesec nazaj (bi govorila o tem že prej, pa sem nekako upala, da bom tisto noč potlačila v podzavest). Na spletu sem naletela na letak za zabavo v portoroškem Tivoliju. Na njem sta bila omenjena dva super house DJ-ja, ime zabave je bilo Salome party, na sliki pa fotka Salomejke. Ker sva s fantom ravno tiste dni nameravala obiskati slovensko obalo, sva se odločila, da greva pogledat – misleč, da greva na house party, kjer bo med drugim še Salome.

Opazovanje
V večernih urah sva si privoščila par koktejlčkov in se odločila, da se iz Pirana sprehodiva peš do Portoroža, kjer bova pokukala, kaj se dogaja v Tivoliju. Ker je bila terasa diskoteke od zunaj videti precej polna, sva šla do vhoda in plačala 13 € vstopnine. Drago, ampak očitno se splača.

Takoj za tem nama je v roko nekdo potisnil nek promocijski paketek. Pospravila sem ga v torbico, odšla naprej in naročila pijačo ter se sprehodila do terase na cigaret. Tam je bilo precej več ljudi, med drugim tudi Naske, njegova Sara iz Big Brotherja, nekje se je sprehajala celo Salome. Zanimivo. Bova spila še kakšno pijačko, mogoče pa se napolni in bodo ljudje začeli plesat.

Preblisk
Čez par petevrskih nulatriintrideset pivičk sva bila že omotična in se odločila, da greva na plesišče kljub temu, da je zdaj tam plesalo komaj deset ljudi. Glasba je bila super in vzdušje je bilo vedno boljše, dokler … Na odrčku za plesalke se je nenadoma pojavila striptizeta in se začela vrteti okoli svoje 'štange'. Pogledala sem fanta in videla, da mu situacija sicer ne odgovarja, a se kljub temu odločila, da pogledava predstavo do konca. Oblačil je bilo vedno manj, golote pa vedno več. Navkljub vsemu sva tik pred odstranitvijo zadnjega kosa oblačila odvihrala na teraso. Očitno se nihče od naju ni počutil ravno...normalnega. Na terasi sem srečala znanko, ki nama je povedala, da je bila striptizeta pravzaprav moški, operiran v žensko.

Spoznanje
Sredi pogovora o šokantnem dogodku se nam je pridružil precej zgovoren mladenič. Pogovor je stekel brez da bi se sploh konkretno predstavili, potem pa mojemu fantu rekel: ej, ti si pa luškan, veš? Ker sva bila s fantom preveč šokirana, da bi kaj rekla, je mladenič nadaljeval svoj verbalni napad in me začel spraševati, če si ga lahko izposodi. Samo za kakšno urco, je rekel. Fantu je bilo dovolj. Šel je po še eno pivo in na stranišče. Ko je prišel nazaj, mi je povedal, da ga je na stranišču ustavil nek transvestit in ga želel zvabiti na samo. Pobrskala sem po torbici in si ogledala paketek, ki sem ga dobila pri vhodu. Noter sta bila dva kondoma in paket vazelina. Potem je prišla mimo Salome in končno se mi je posvetilo, da sva se znašla na gejevski zabavi in da se nikomur niti ne sanja, da sva heteroseksualca.

Zagovarjanje
Mladenič zraven naju je vse bolj rinil v mojega fanta, začel je celo komentirati njegovo konstitucijo in mu z dlanjo likati srajčko. V evforiji zagovarjanja svoje spolne usmerjenosti je prišlo mimo neko dekle in se želelo vključiti v pogovor. Potem je pogledalo mene in mojega fanta in vprašala, kaj iščeva. Rekla sva, da nič, ker sva se že našla. Očitno namiga ni razumela, saj je mislila, da iščeva še en par, s katerim bova preživela večer. Ko sva rekla, da sva midva pač midva in je to to, je rekla…ja kaj pa potem delata tukaj? Pogovor je trajal še par minut, potem pa sva se s fantom odločila, da greva raje domov. V tistem trenutku se je zabava končala in vsi obiskovalci so šli za nama ven iz diskoteke. Spet se nisva mogla izogniti pogovoru z zgovornimi mimoidočimi, zato sva ostala še par minut. Ko je nekdo želel telefonsko, je bila to pika na i in odpravila sva se peš proti domu.

Odrešenje
Po poti sva bila oba precej zgovorna – končno sva se lahko iz srca nasmejala vsemu, kar sva videla. Pa ne zato, ker bi imela kaj proti homoseksualcem, ampak zato, ker sva se dobesedno ujela v mrežo homoseksualnih, svingerskih in transvestitskih posebnežev. Ne glede na to, kako so bili odprti in prijazni, so bili čez ves večer tudi precej vsiljivi. Nihče namreč ni vedel, da nisva z istim namenom tam kot ostali.

Naslednji dan sva bila srečna, da je vse to za nama in se odločila, da bova naslednjič pri izbiri zabave mnogo bolj previdna. Nimam popolnoma nič proti gejem, imam pa nekaj proti temu, da nikjer jasno ne piše, kdaj in kje je zabava namenjena njim.